4.3.2020 Izolacija in stik z realnostjo

Ko se zjutraj usedem na svojo joga blazino, ponavadi poskusim  pogledati, kaj se danes dogaja v mojem telesu, v umu, v občutkih, v mislih. Te  dni je  drugače:  ko se usedem, ne počnem ničesar. Samo sedim in gledam v ta trenutek, vidim in čutim velik nemir sveta in kako se to prenaša name.

Meditacija je kot urejanje lepega šopka: ko namestimo  šopek svežih rožic v vazo  in naredimo lep aranžma, se po navadi za trenutek odmaknemo  malček nazaj in pogledamo naše delo od daleč. Tako boljše vidimo, ali je je šopek lep  in kje bi bilo še kaj za polepšati.  Isto je z meditacijo: za trenutek stopimo nazaj in  pogledamo iz razdalje,  kako se naša situacija v življenju razvija. Pozoren pogled na ta trenutek je naše orodje, ki ga imenujemo »mindfulness«.

Ko stopimo nazaj iz našega trenutnega akcionizma, ko ugasnemo naš  telefonček in računalnik, je včasih težko prenašati tišino in nedejavnost. Naša trenutna situacija, ko smo sredi epidemije nove  bolezni, povzroča veliko nemira in negotovosti. Naš zdravstveni sistem in naša ekonomska podlaga sta krhka. Varnosti ni, ne pred infekcijo in ne pred ekonomsko katastrofo. Človek ima v takih razmerah širok izbor različnih reakcij. Nekateri reagirajo tako, da si predstavljajo najslabši možni scenarij, drugi se umaknejo v svoj svet. Nekateri hočejo nadaljevati kot vedno, nekateri skomignejo z rameni in postanejo fatalistični. Menim, da lahko z našo pozornostjo izberemo drugačen način reagiranja.

Te dni rabimo ljudi, ki so mirni, trezni in so nam naklonjeni z prijazno preudarnostjo. Isto vadimo tudi mi. Sedenje s sabo ni vedno enostavno. Izpostavi nas  našemu nemiru, našim skrbem in naši paniki.  V naši meditaciji korak za korakom razvijamo neko prijazno razdaljo in razvozlavamo naš vrvež občutkov. Vemo, da smo čisto v redu tako, kot smo. Na ta način intuitivno dojemamo,   kaj narediti v dani situaciji in kaj je naš naslednji korak.  Vzhodne modrosti, tudi budizem, iz katerega izvira vadba »mindfulness«, nas uči  srednjo pot. Ta pot je prehaja  nekje med skrajnostmi - med paniko in fatalizmom, in je zato bolj realistična.  To naj bi bila  naša vadba pozornosti v teh dneh epidemije. Nekaj takega, kar se zdaj dogaja,  še nikoli ni bilo in mi smo temu priča. Bodimo budni, trezni in prijazni te dni.

Gassho

Joachim

 
28.3.2020 Drage someditatorke, dragi someditatorji!

Ko sem danes objavil te slike iz Indije, se mi zdelo, da so kompletno iz drugega sveta, iz drugega časa. Res, je bil drug čas, čeprav samo par tednov nazaj, čas pred epidemijo. Srečo sem imel, da sem prišel pravočasno nazaj iz Bodhizenda, Zen meditacijskega centra v južni Indiji. Tam sem bil 6 tednov na intenzivnem treningu in od daleč  sledil novice o virusu. Nisem pričakoval, da pride tako hitro v Evropo, nikoli si nisem mogel predstavljati, da bodo  meje zaprte, leti in vlaki odpovedani in da ne bi mogel iti delat v Nemčijo.  Vse je drugače. Ljudje in pacienti mi govorijo, kakšne probleme imajo in kako reagirajo na stres. Otroci doma, vrtci in šole zaprte. Stari starši brez dela, ne smejo pazit vnukov. Eni imajo hudo gužvo v službi in so stresirani, drugi se mučijo s home-officom, tretjim so zaprli delovno mesto in čakajo doma, podzaposleni  vrtijo prste. Ljudje  v pogovoru mi povejo,  da čutijo stisko v prsih, nervozo.  Nisem si predstavljal, da bo stal nekdo z masko pred Hoferjem in me pustil notri šele takrat, ko mi bo razkuži  roke in ročaj vozička.  Sedimo v glavnem doma, in nekateri si gredo strašno na živce. Konflikti. Obup. Novica, da je samo  danes umrlo v Italiji tisoč pacientov povzroča strah, na drugi strani dvomimo, če so ukrepi ta pravi in če delajo naši odgovorni na pravi način. Nihamo  med ogroženostjo in ogorčenostjo, med dolgočasjem in paniko.

Kaj zdaj? Kje bi bilo tukaj mesto za mindfulness? Pozornost? Čuječnost? Meditiranje? Smo to vsi lepo trenirali, takrat, na suhem, v meditacijski hali, ampak zdaj?

Menim, da je tukaj in zdaj odličen čas za prakticiranje. Poglejmo malo notri, v sebe, kaj se dogaja. To je res vrvež čustev. Mindfulness pomeni, da 1. namenoma gledamo, da 2. gledamo v tem trenutku, in 3. da gledamo brez obsojanja. Že to, da gledamo, je investicija. Vzemimo prav tisto energijo in pogledamo, kaj se dogaja, v sebi, in okrog sebe, in ta investicija je namen. To bi pomenilo, da se za par minut ustavimo. Se usedemo, prekinimo naših  tisoč pomembnih dejavnosti. Ostane samo ta trenutek. Ugotovimo, da je v tem trenutku  tisoč in ena misel. Seveda. Je čas epidemije! Kako bi človek nehal premišljevati v taki situaciji! Z našim softwarejem v možganih, ki smo ga podedovali iz afriške savane 100.000 let nazaj, ni nič narobe, služi svojemu  namenu. Misli so v preteklosti, in izračunajo, kaj se bi zgodilo v bodočnosti v epidemiji. Tukaj in zdaj pomeni, da registriramo prav te misli, kako so tukaj in zdaj. To je zelo zanimivo. Nekateri imajo idejo, da prava meditacija pomeni, da ne mislimo na prihodnost in na preteklost. To je iluzija. Mi smo pravi realisti in opazujemo  naše misli prav v tem trenutku, jih registriramo in se ne pustimo odnesti s  tokom, niti ko nas potegne v močan vrtinec. Kot priča mirno opazujemo dogajanje v naših mislih. S tem vadimo avtonomijo, ker nismo več žrtev naših misli. Isto delamo z našimi občutki, z našimi emocijami. Zgoraj sem opisal, kaj je vse v tem trenutku: strah, ogorčenost, dolgočasje, nezadovoljstvo, obup… Gledamo. Registriramo. Čutimo. To je naša vadba. In sedaj pride tretji element mindfulnessa: Ne obsojamo. Nič ni narobe z mano, ko se bojim. Ko sem nervozen, stresiran. Saj sem človek! To je normalno! Samo opazujem  brez obsojanja, kakšne občutke imam, tudi ko se pojavijo težke emocije. V redu sem! Biti človek pomeni, da ne živim v nekem oblaku ampak na tej zemlji. Biti človek pomeni, da živim vsak trenutek s polnim zavedanjem. Namenoma!

Gassho (japonski pozdrav)

Joachim

26.3.2020 Dragi meditatorke in meditatorji, bivši udeleženci naših tečajev in srečanj!


Kaj dela meditacijski učitelj Joachim, ko skupinska meditacija ni več možna? Sedi doma in meditira… premišlja… in ustvari facebook stran za naš meditacijski center!
V bistvu nisem pristaš konzumiranja elektronskih medijev in tudi za svojo psihično higieno se namenoma umikam hrupu sveta, zato da slišim ta decenten in vendar pomemben glasek v meni. Na drugi strani čutim, da rabimo sodobno orodje, da se povežemo med sabo v času koronavirusa, ko smo ločeni eden od drugega in sedimo doma.

 

 


Tako prosim uporabnike facebooka, da se povežete s mojo novo stranjo, da skupaj ustvarimo središče prijateljev meditiranja!

Gassho!

Joachim Gross, meditacijski učitelj

 
 

 

 

 

 

  • Facebook

© 2023 by Yoga by the sea. All rights reserved

  • Twitter Clean
  • w-facebook